Mladiči takšni in drugačni

Domače coprarije

Rastlinja porodnišnica doma

Ne maramo plastike, a včasih pride prav.

Otok Gili Meno

Gili Meno je najmanjši izmed treh otokov, saj meri v dolžino dva kilometra, v širino pa enega. Očaral nas je s svojo mirnostjo. Daleč naokoli se sliši le šumenje morja, ptice in pozivi z minareta. Če je Bali večinoma hindujski, so otoki Gili izrazito islamistični, kar se opazi tudi pri težaških opravilih. Medtem, ko sta se gospoda dobro uro namakala v osenčenem delu svojega čolna, so gospe, najstarejša jih je prav gotovo imela čez 60, z bremeni na glavah raztovarjale čoln.

Na pot proti domu sta nas pospremila razburkano morje z visokimi valovi in odpoved motorja čolna. Tudi ocean ni želel, da odidemo.

Otok Gili Air

Pred leti sem od staršev dobila knjižico Lonely planet's Best in travel. Nanjo sem že malo pozabila, ko jo pred dnevi vzamem zopet v roke in v njej najdem Gilije (gili pomeni otok). Trije otoki Gili - Air, Meno in Trawangan, so približno dve uri vožnje s speedboatom oddaljeni od Balija. V zadnjih letih se je število ponudnikov prevoza drastično povečalo, no nam je najbolj ustrezal tisti, ki nas je pripeljal naravnost na otoke in tako ni bilo potrebno prestopati na Lomboku.

Idilična podoba tropov z belo mivko, palmami in turkiznim morjem. Za razliko od Balija in Lomboka, ki sta vulkanskega izvora, so otoki Gili koralnega. Pravi raj za potapljače in tiste s šnorklji. In na njih ni drugih prevoznih sredstev, kot so konji in kolesa.

Oceans 5 poleg najboljšega potapljaškega
centra nudi tudi krasna prenočišča z 
odličnimi pogajalskimi cenami.

Bali med rižem, kavo in svastiko

Eno najlepših območij z riževimi polji na Baliju se nahaja v predelu Gunung Batukau in se imenuje Jatiluwih, ki v prevodu pomeni resnično čudovit. Za razliko od ostalih vrst riža, ki rastejo po Baliju in so večinoma hibridne sorte, je ta v Jutiluwih tradicionalna avtohtona sorta. Med drugim so bila prav ta polja med nominiranci za Unescovo zaščito.

Mnogi od domačinov so nas spraševali, če smo že poskusili luwak kavo in tako smo se tudi sami želeli prepričati o njenen okusu. Gre za živalice cibetovke, ki jim lokalno prebivalstvo pravi kar luwak in ki poberejo le najboljše plodove s kavovca, ter jih iztrebijo neprebavljene. Plodove nato poberejo, jih očistijo, pražijo in iz njih skuhajo kavo. O kvaliteti bi morali povprašati kakšnega poznavalca, a okus nekoliko potegne na kislo, ni prav izrazito močna, idealna za prijetno popoldansko srebanje na soncu.

Zatočišče pred nevihto med kaktusi v botaničnem vrtu

Gospa med praženjem kave

Zloglasna luwak

Pri keliškem učitelju risanja med eno od svojih učnih ur

Svastika, ki ponazarja povezavo med bogom, ljudmi in naravo.

Zadelo me je kot strela z jasnega, ko sem v ljubki trgovinici z mili Kou
zagledala "soap candy", nekaj podobnega kot jaz pravim
mojim milcem milorčki - sladkorčki.

Bali organic school in park metuljev

Zgodba Johna Hardya, ustanovitelja organske šole, je pisana kot mavrica. V zgodnjih 70. letih je prvič obiskal Bali. Tam je spoznal ženo, se naučil lokalnih tehnik izdelave nakita, ustanovil podjetje in postal milijonar.

Ko sem poizvedovala o šoli, sem dobila prijazno sporočilo, da vsak popoldan med ponedeljkom in petkom zunanjim obiskovalcem omogočajo ogled šole in da smo več kot dobrodošli. Ne vem čigavo navdušenje je bilo večje, otrok ali mame. In tako smo se odpeljali pogledati to čudo.

Arhitektura je resnično neverjetna. Območje šole je prepredeno z bambusovimi stavbami, zgradili so mogočni bambusov most, ki povezuje levi in desni breg reke, gojijo svoje sadje, zelenjavo, začimbe, varujejo nekaj vrst ogroženih ptic, stremijo za čim večjo samozadostnostjo, otroke usmerjajo v sožitje z lokalno skupnostjo. Otroci, ki smo jih videli pri dejavnostih, so delovali izjemno zadovoljni, samozavestni, vedoželjni, prijazni.

Vse lepo in prav, a pri ogledu, ki ga je vodil govorniško podmazani New Yorčan, mi nekaj ni dišalo. Nekaj me je motilo. Poudarjajo meditativne tehnike, jogo, duhovnost, pokažejo nam prostor za meditacijo, ki je namenjen vsem prebivalcem šole. Nedaleč stran stoji "mošnjiček" z donacijami. In na njem začrtani zneski s ciljem. Milijon dolarjev. Šola naj bi gostovala vsaj 20% lokalnih otrok, videli smo dve deklici indonezijskega porekla. Slišali smo, da se veliko staršev odloča za zgraditev svoje male hiške v bližini šole, da lahko otroke spremljajo na poti na drugi konec sveta. Hiške so pravzaprav hiše, vredne tudi milijon dolarjev. Letna šolnina za prvi razred osnovne šole znaša slabih 12.000 dolarjev. K vragu spiritualnost.

Na majhnem prostoru v Tabananu, objetem z zaščitnimi mrežami, se nahaja park metuljev. Pestra botanika, bližnja srečanja s hrošči, paličnjaki, bogomoljkami in nenazadnje metulji. Jajčeca, ki so metulji pridno odlagali na naša oblačila, smo previdno postavili v metuljo porodnišnico, iz kokonov pa se je že videlo, da se nekomu mudi na svet.

Na svet bodo pokukali mali metuljčki.

Bali na poti med Ubudom in Kelikijem

Koren kurkume

Tiramisu, robidova pita in lasi iz robidnic.  Pa seveda odličen
Kafe-jev kafe.

Kalimba, ki nam krajša popoldneve.