Z babičinega vrta

Kdo bo koga

Šli bomo na hrib, plezali po drevesu, nergali in tečnarili, če se nam bo zahotelo, strgali hlače, bili mi in samo to. Doma bo kraljeval centimeter prahu, kupu perila se bo smejalo, ker se bosta pobratila z zvezkom za matematiko, tista posoda pa tudi lahko počaka na (zanjo) boljše čase. Veliko časa je minilo, preden smo ugotovili, da so pričakovanja, ki jih drugi gojijo do nas, pač njihova stvar.

Pomočnica

Prava sivka je biser tega planeta.
Se še spomnite?

Ti si taka profesionalna mami

Mi reče žuža pred nekaj dnevi.

In ta profesionalka ne mesi in ne vzhaja kruha vedno, ampak se poslužuje enostavnejše rešitve.

500g moke (s pirino super uspe, včasih vmešam še tapiokino moko, kamutovo itd.)
0,5 litra Radenske (poskus z navadno vodo ni uspel)
vinski kamen
sol

Pečico ogrejem na 200 stopinj. Odtehtam moko. V možnarju strem malo žličko grobe morske soli, primešam skupaj z vinskim kamnom v moko (uporabim ga 1/3 vrečice), dolijem Radensko, dobro premešam, vlijem v s peki papirjem obložen ozek in visok pekač, pečem eno uro. Režem ohlajenega.

Zakladek

Verjetno ne veste, ampak tole je najboljši, najlepši in najbolj prijazen kuža na svetu, ki vedno najde topel objem, kamor se zabubi in spi, spi, spi. Tako močno, da mu vmes lahko še zobke pregledam.

Ko se bomo posipali z nasmehi

Tistega junijskega dne

Sama lepota